Otjeva prijateljica Freja
Vsak prebivalec Borovega gozda pozna risinjo Frejo. Ne verjamete? Vprašajte kogarkoli tam. Freja stanuje na Bobrovi ulici 1, Otja pa na Bobrovi 8, zato bi lahko rekli, da sta tako rekoč soseda.
Frejina rodbina se je v Borovem gozdu naselila pred več stoletji, o čemer zgovorno priča razvejano družinsko drevo, ki zavzema veliko steno bogato založene družinske knjižnice.
Freja je po poklicu učiteljica zgodovine, pa tudi sicer je zaljubljena v vse, kar diši po preteklosti. Tudi v staran sir – ker, kot sama pravi, tudi ta diši po preteklosti. Njeni učenci jo naravnost obožujejo, verjetno tudi zato, ker tako doživeto pripoveduje o starih zajčjih kraljih, veveričjih kraljicah, o strašnih orjaških rakovicah, ki so nekoč razgrajale po Borovem gozdu, in o hrabrih miških, ki so se jim uprli, in jo poslušajo z našpičenimi ušesi.
Hišo si Freja deli z mamo Nanno, bibliotekarko osrednje knjižnice v Borovem gozdu, ki tudi po službi svoj prosti čas preživlja med knjigami.
Poleg hiše stojita bujno zaraščen vrt in lesena lopa, ki sta jo preuredili v letno kuhinjo s shrambo – kot nalašč za poletne piknike. Med vrtom in lopo je razpotegnjena viseča mreža, kjer si Freja najraje privošči popoldanski počitek, četudi resnici na ljubo ne počiva prav veliko. Vseskozi nekaj počne in se redko ustavi. Strašno rada tudi potuje, najraje z vlakom. Njena strast so majhni, odmaknjeni kraji. Pravi, da tam tičijo najglobje in najbolj vznemirljive zgodbe. Ko se potem s poti vrača domov in sedi v kupeju vlaka, na razglednice piše še sveže vtise in jih na postaji, kjer prestopi na zadnji spalni vlak za Borov gozd, vrže v tamkajšnjo poštno duplino. Potem na vlaku mirno zaspi, saj je pot do doma še dolga. Dopoldan, ko vlak prispe v Borov gozd, so o Frejinem prihodu seznanjeni že prav vsi – poštne storitve v Borovem gozdu so namreč v domeni skovikov.
Da iz Freje zgodbe kar vrejo, vedo vsi, predvsem pa Otja, saj je njegova najbližja soseda. Ko ga obišče, Otja že ve, da se bodo pogovori zavlekli pozno v noč. Freja niza zgodbo za zgodbo, kot da bo jutri konec sveta in mora danes povedati vse. Še posebej glasna je, ko se bliža vsak deseti dan vsakega tretjega meseca v letu – a z drugim razlogom. Takrat namreč v Borovem gozdu poteka nadvse pomemben dogodek - mednarodni orientacijski tek! Freja je zdaj že vrsto let atašejka in zavzeta promotorka orientacijskega teka, kar ji je več kot pisano na kožuh.
Freja je najbolj predana in srčna risinja, kar jih lahko srečaš. Kdorkoli potrebuje pomoč, topel objem ali dobro družbo, ima pri njej vrata vselej odprta. Zgodbe pripovedujejo, da prijateljstvo z njo prinaša srečo in da okoli njene hiše v Borovem gozdu raste največ štiriperesnih deteljic.
